Izhodišče: Šentjur

• Dolžina poti:
  25.5 km
• Čas poti:
  01:00:00
• Zahtevnost:
  Lahka
• Podlaga:
  Asfalt

Opis poti

• Šentjur: staro trško jedro, Ipavčeva hiša in muzej Zakladi Rifnika v Zgornjem trgu
• Primož:cerkev sv. Primoža
• Hotunje: spominsko obeležje kartografu Blažu Kocenu
• Razbor: ribniki
• Dramlje: cerkev sv. Uršule (razgledna točka), rojstna hiša Miloša Zidanška, Svetelškova domačija
• Cerovec: partizanska bolnica Zima
• Blagovna: ribniki, rastišče vodnega oreščka, cerkev sv. Rozalije (razgledna točka)

V mestnem jedru Šentjurja stoji rojstna hiša družine skladateljev in zdravnikov Ipavcev, v njej pa je postavljena stalna razstava o njihovem življenju in delu. V kleti je vinoteka z izbranimi vini, vrt pa krasita stara lipa in Plečnikov vodnjak. V hiši je tudi poročna dvorana. Obiskovalcem je možen ogled vsak dan po predhodnem telefonskem dogovoru.

Muzej Južne železnice se nahaja na železniški postaji Šentjur. Prvi vlak je  pripeljal na območje Slovenije leta 1846. V spomin na ta dogodek so spremljevalci prvega vlaka posadili drevo pagodovec, ki še danes stoji na južnem delu postajne zgradbe. V letu 2003 pa je bila v sklopu železniškega muzeja južne železnice postavljena pred postajnimi poslopji tudi parna lokomotiva, katerega tipski izvir sega celo v leto 1915.

Grad Planina so sredi 14. stoletja so pridobili Grofje Celjski, ki so ga posedovali do izumrtja rodbine leta 1456. Največ časa sta na gradu preživela Friderik II. in njegova kasnejša žena Veronika Deseniška. Leta 1456 je grad prišel v roke Habsburžanom, ki so ga dajali v najem raznim rodbinam. Zadnji graščak, ki je še živel v gradu je bil Gustav Bloome. Leta 1882 so začeli grad razkrivati in z leti se je spremenil v razvaline.

Arheološko najdišče Rifnik leži južno od Šentjurja na vrhu istoimenskega hriba. Poselitev obsega čas med pozno kameno dobo in srednjim vekom. Na vrhu lahko vidimo sanirane temelje dveh starokrščanskih cerkva, sedmih hiš ter obzidja s stražarnicami. V rekonstruirani prazgodovinski hiši je na ogled manjša muzejska zbirka izkopanih ostankov prastarih prebivalcev Rifnika. Arheološki park je odprt vse leto. Muzej na prostem je odprt od maja do oktobra.

Naselje Dramlje leži 7 km severno od Šentjurja ob avtocesti Celje- Maribor. Prvi lastniki tega območja so bili menihi Žičke kartuzije, ki so imeli po drameljskih dolinah ribnike, v 14.st. pa so tu gospodovali Celjski grofje. Zaradi neokrnjene narave, predvsem pa zaradi vinorodnih pobočij je kraj privlačna izletniška točka. Vredna ogleda je romarska cerkev sv. Uršule, poleg katere je tudi planinska postojanka. Na organiziran pohod z domačim planinskim društvom se lahko podate drugo soboto v februarju, na dan državnosti pa po delu Slomškove poti. 

V Cerovcih se nahaja partizanska bolnišnica Zima, ki je spadala v sanitetni odsek IV. operativne cone na območju med Celjem – Poljčanami – Konjicami in Vojnikom. Potreba po njej se je pokazala zaradi intenzivnejšega delovanja Bračičeve in Tomšičeve brigade poleti 1944. Izgradnjo so izvedli domači aktivisti po naročilu štaba XIV. divizije. Prostor za bolnišnico so poiskali v gozdu Šohta, v jarku ki ga domačini imenujejo » zlaka ». Tu je bila zagotovljena voda in možnost zakrivanja sledov dostopa v zimskih mesecih. Bolnišnico, kot podzemni bunker, so dokončali do avgusta 1944, ko je sprejela prve ranjence. V času delovanja se je tudi zdravilo 45 težjih ranjencev, od katerih so trije umrli. 1945 je bila bolnišnica izdana, a so ranjence pravočasno premestili, tako da je okupator našel le prazen bunker. Leta 1958 so bolnišnico odprli za javnost in jo leta 1976 obnovili. Partizanska bolnišnica Zima je spomenik humanosti in skrbi za sočloveka.

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)