Press Esc to close
 

SloveniaHolidays - Slovenščina SloveniaHolidays - English SloveniaHolidays - Deutsch SloveniaHolidays - Italiano

Poišči aktivnost:

7 razlogov zakaj rezervirati na SloveniaHolidays.com
  • Rezervacija brez provizije
  • Plačilo ob odhodu
  • Zagotovljene ugodne cene
  • Možnost spremembe rezervacije
  • Rezervacija v treh korakih
  • Velika izbira namestitev
  • Komentarji gostov
Novice

Prejmi najboljše ponudbe na svoj e-naslov:

Želim prejemati:






Lukarska

 
 

Izhodišče: Ptuj

  • Dolžina poti:
    48.0 km
  • Čas poti:
    01:20:00
  • Zahtevnost:
    Srednja
  • Podlaga:
    Asfalt

Opis poti

Pot pričnete na Ptuju in ob Ptujskem jezeru kolesarite skozi Spuhljo, Zabovce in Markovce do jeza.

Pot nadaljujete skozi Stojnce (prečkate cesto Ptuj-Varaždin) proti Muretincem, skozi Malo vas, Gajevce in Placerovce ter še enkrat prečkate kanal reke Drave za hidroelektrarno na Forminu.

Ko peljete proti Gorišnici vidite cerkev sv. Marjete. V Gorišnici prečkate magistralno cesto Ptuj-Ormož in v Zamušanih že počasi zapuščate Ptujsko polje in vstopate v gričevnat svet Slovenskih goric. V Podgorcih je na ogled cerkev sv. Lenarta.

Bližnjica: Manj pripravljeni kolesarji lahko v križišču v Podgorcih zavijete v levo, na 5 km krajšo pot. Ta vas vodi po dolini skozi naselji Bresnica in Lasigovci. Po vzponu na Polenšak lahko počivate v gostišču Šegula ali si ogledate cerkev sv. Marije. Kolesarji, ki boste kolesarili po celotni Lukarski poti, boste v križišču v Podgorcih peljali naravnost ter v Sodincih zavili v levo. Kolesarili boste skozi Vičance in Sejance do Savcev, kjer je Savski ribnik, obljuden z ribiči, sprehajalci, tekači in kolesarji, najdete pa tudi primerno mesto za piknik. Pot nadaljujete do Polenšaka. Če so vaši "sokolesarji" izbrali krajšo pot, vas verjetno čakajo v gostilni Šegula v neposredni bližini cerkve na Polenšaku. Zahtevnejši del poti je že za vami in najprej se zapeljete po zavitem spustu do Hlaponcev. Ko prečkate reko Pesnico ste spet na Ptujskem polju, tokrat v Dornavi - prestolnici LA1karije. Iz Dornave nadaljujete pot proti Ptuju in v prvem križišču po prehodu železniške proge zavijete levo proti Spuhlji. Tam vam priporočamo vožnjo po pločniku do prvega križišča, kjer zavijete desno proti Brstju. V sredini naselja je križišče, kjer zavijete levo in v prvem križišču desno mimo dvorca Ristovec proti Budini, kjer se priključite na kolesarsko pot ob Ormoški cesti.


Ptuj je mesto in središče mestne občine Ptuj. Je najstarejše dokumentirano mesto na Slovenskem. Ima bogato zgodovino in kulturno dediščino. Mestni stolp, ki izhaja iz leta 1976, je najmogočnejša mesta arhitektura. Mestna hiša je najimenitnejša hiša na Mestnem trgu, danes je sedež Mestne občine Ptuj. Sredi trga stoji Florjanov spomenik, ki so ga prebivalci postavili l 1745. V mestu se tudi nahaja 5 m visok Orfejev spomenik, ki je največji, kar jih je bilo odkritih v rimski provinci Zgornji Panoniji. Poleg teh znamenitosti si je vredno ogledati Dominikanski in Minoritski samostan, Cerkev Sv. Jurija, Ptujsko goro,....


Pot vas bo prav tako vodila skozi vas Spuhlja, ki je od Ptuja oddaljena 1,5 km, nedaleč od vasi pa je tudi znano Ptujsko jezero, ki je nastalo z zajezitvijo in se razliva na 3,5 km2 površine. V vasi Spuhlja se nahaja Dom Štrk, ki je odlično izhodišče za raziskovanje in izobraževanje za ekologe, ornitologe, astronome, etnologe in arheologe. Športnikom in rekreativcem ponuja večnamensko igrišče za košarko, odbojko in mali nogomet, čolne za veslanje na Dravi, plezalno steno za športne plezalce, loke za lokostrelce in kolesa, s katerimi se lahko odpeljejo na izlete. Okolica je primerna tudi za pohode. Zanimivost doma Štrk je kurentova delavnica, saj je kurent ali korant, kakor mu pravijo domačini, na Ptujskem polju doma.
Vas Zabovci ima bogato dediščino v stavbarstvu. Vaško znamenitost predstavlja najstarejša hiša v panonskem slogu, imenovana Runarjeva domačija. Vaščani skrbijo še za 3 vaške kapele: Kokotova, Muhičeva, Matekva ter za križ, ki mu je nekoč delala družbo lepa lipa zdaj že raste nova. V vasi prizadevno ohranjajo izvirne pustne običaje, saj so tu doma ljudje, ki so od marca 1992 do februarja 2001 organizirali 10 Fašenkov v Markovcih, vse pod okriljem Etnografskega društva Korant Markovci.
Markovci s širšo okolico so znani kot središče ohranjanja bogatega tradicionalnega pustnega dogajanja in jih imenujejo kar Korantova dežela. V času pusta je zelo živahno tudi v vseh okoliških vaseh.
Muretinška graščina v kraju Muretinci je bila zgrajena l. 1542 in je sedanjo podobo dobila l. 1632, ko so jo tedanji lastniki prepustili velikonedeljskim križnikom, ti pa so ji prizidali kapelo.
Ob kolesarjenju lahko na obronkih Haloz opazite znameniti grad Borl, zgrajen v 13. stol., ki je s 3 do 12 m debelimi zidovi verjetno najmogočnejša tovrstna utrdba na Slovenskem.
V naselju Formin ne morete zgrešili hidroelektrarne, osme in zadnje v verigi dravskih elektrarn v Sloveniji.
Cerkev sv. Marjete v Gorišnici so zgradili v l. 1391, prezidana in povečana pa je bila l. 1854. Domnevajo, da je prej na njenem mestu stal poganski tempelj.
V Podgorcih stoji poznogotska cerkev sv. Lenarta iz l. 1519, stebrasto znamenje z napisom za naseljem pa je iz l. 1644.
V mogočno cerkev sv. Marije iz začetka 17. stol. na vrhu Polenšaka, imenovano "bela cerkvica" radi poromajo predvsem bolniki in invalidi.
Zadnja znamenitost ob poti je Dornavski dvorec, saj velja za najpomembnejšo posvetno stavbo poznega baroka v Sloveniji. Grad je od izgradnje v l. 1435 zamenjal mnogo lastnikov, v zadnjem desetletju je bila v njem varstvena ustanova in zdaj ga temeljito obnavljajo in mu iščejo novo vsebino. Ogled gradu in okolice je mogoč z lokalnimi vodniki.


Teren je ravninski v prvem delu, po Slovenskih goricah je pot speljana v dolinah, vzpon je le eden (na Polenšak). Zaradi dolžine je priporočljivo, da "imate v nogah" že nekaj kilometrov.

Ptuj

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)